Še en primer z odloženimi železniškimi pragovi. Kako odgovarjajo Slovenske železnice?
Nedaleč stran od stanovanjskih blokov v ljubljanskih Črnučah se je pojavil velik kup lesenih železniških pragov. Prebivalci na tem območju se pritožujejo nad smradom, zaradi katerega jih boli grlo in težko dihajo. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green opozarja, da so pragovi zaradi impregnacije nevarni odpadek in da niso ustrezno hranjeni. Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da pragove med sanacijo začasno odlagajo na zemljišče, ki je v njihovi lasti. Tja jih bodo odlagali do konca sanacije, ko jih bodo odpeljali na uničenje. Ob tem zatrjujejo, da z njimi ravnajo skladno z veljavnimi predpisi.
V ljubljanskih Črnučah je v neposredni bližini stanovanj odloženih približno 500 železniških pragov, ki so impregnirani s kreozotom. Kot je danes opozorila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG), so pragovi od zunanjih sten blokov oddaljeni približno 15 do 20 metrov. Po njihovih navedbah so skladiščeni na prostem in niso ustrezno zaščiteni pred vremenskimi vplivi in dostopom tretjih oseb.
Na železniške pragove nas je minuli teden opozorila tudi bralka, ki stanuje v bližini. Kot je navedla, se domačini v tem delu Črnuč že več tednov soočajo s smradom, ki ga oddajajo pragovi. Po njenih besedah smrad pri ljudeh povzroča tudi težko dihanje in bolečine v grlu.
Po besedah AAG posebno skrb vzbuja dejstvo, da gre za stare, s kreozotom impregnirane železniške pragove. "Takšen les se v skladu s klasifikacijo odpadkov lahko uvršča med nevarne odpadke, kadar vsebuje nevarne snovi oziroma je z njimi onesnažen," so navedli.

Kreozot po navedbah organizacije vsebuje policiklične aromatske ogljikovodike in druge nevarne snovi, ki se lahko pri neustreznem skladiščenju izpirajo v tla. Kot dodajajo predstavniki AAG, je treba preveriti tudi možnost izpostavljenosti ljudi emisijam in značilnim vonjavam.
Organizacija je zadevo prijavila pristojnim službam, zahteva tudi nujen inšpekcijski nadzor. Inšpektorji bi morali po njihovem mnenju med drugim preveriti, kdo je lastnik pragov, ali so pravilno razvrščeni kot nevarni odpadek, ali je njihovo skladiščenje zakonito, ali so povzročili nedovoljene vplive na okolje in ali bi morali odrediti njihovo odstranitev. V primeru odstranitve zahtevajo tudi popolno sledljivost nevarnega odpadka.
Slovenske železnice bodo pragove tja odlagale do konca sanacije, nato bodo šli na uničenje
V Slovenskih železnicah (SŽ) so za STA pojasnili, da gre za stare železniške pragove, ki so jih odstranili in začasno odložili na omenjeno lokacijo ob nedavni sanaciji dela proge po iztirjenju potniškega vlaka v ljubljanskih Savljah. "Družba SŽ - Infrastruktura je kot upravljavec javne železniške infrastrukture nemudoma pristopila k sanaciji, saj smo želeli dela izvesti čim hitreje in s tem zmanjšati vpliv na železniški promet, kar je bilo tudi v interesu lokalnih skupnosti," so navedli.

Pragove so začasno deponirali na zemljišču v upravljanju družbe SŽ - Infrastruktura, in sicer na postajnem območju, do katerega lahko neposredno dostopajo s progovnimi vozili, s katerimi odvažajo material z območja sanacije.
"Z njimi ravnamo odgovorno in skladno z veljavnimi predpisi"
Poudarili so, da sanacije proge še niso zaključili in jo s ponedeljkovo popolno zaporo kamniške proge intenzivno nadaljujejo. "V okviru nadaljnjih del bomo zamenjali še dodatne dotrajane pragove in jih predvidoma začasno deponirali na isti lokaciji. Po zaključku sanacije bomo najpozneje do konca jeseni vse odstranjene pragove s te lokacije predali izbranemu pooblaščenemu izvajalcu, ki jih bo odpeljal v ustrezno obdelavo oziroma uničenje," so napovedali.
Zagotovili so, da se zavedajo pomena doslednega varovanja okolja in odgovornega ravnanja s tovrstnimi materiali. "Ob tem poudarjamo, da gre za stare in močno preperele železniške pragove, ki so bili več desetletij izpostavljeni vremenskim in drugim zunanjim vplivom. V tem času se je vsebnost impregnacijskih snovi v lesu bistveno zmanjšala, s tem pa tudi njihov potencialni vpliv na okolje. Ne glede na to z njimi ravnamo odgovorno in skladno z veljavnimi predpisi," so dodali.
Spomnimo, da je organizacija Alpe Adria Green maja letos opozarjala na podoben primer, ko so med gradnjo nove železniške postaje na Jesenicah v bližino stanovanjskih objektov prav tako odložili več železniških pragov. Inšpektorat RS za okolje in energijo je takrat odredil, da mora država kot investitor s prekrivanjem, premikom ali drugo rešitvijo zmanjšati emisije hlapnih snov. Pragove so nato prekrili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje